ŽIVALI

Na mokrotnih travnikih ob Ličenci se pogosto prehranjujejo bele štorklje še posebej pomembni pa so za nekatere vrste metuljev .

Bela štorklja

Mokrišča v gozdu so idealen življenjski prostor nekaterih dvoživk, med katerimi so še posebej pomembne hribski urh in več vrst pupkov.

Hribski urh  

V ribnikih in okoliških gozdovih živijo številčne populacije dvoživk, med katerimi so najpogostejše zelena žaba,sekulja navadna krastača in zelena rega.

Zelena žaba

Sekulja

Krastača

OGROŽENE ŽIVALI 

Na ekstenzivno gojenih travnikih tipa Arrhenatherion z zdravilno strašnico živijo evropsko ogroženi metulji temni in strašničin mravljiščar ter travniški postavnež.

Strašničin mravljiščar

Travniški postavnež  

Za favno metuljev so pomembni tudi gozdni robovi, kjer živi prav tako evropsko ogrožen metulj črtasti medvedek.

 Črtasti medvedek

Ribniki so naravovarstveno pomembni zaradi bogate favne kačjih pastirjev. V njihovi širši okolici je zabeleženih kar 35 vrst, kar je polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji. Med evropsko ogroženimi vrstami živita tu dristavični spreletavec in veliki studenčar. Zelo pomembni pa so tudi ogroženi suhljati škratec ter močne populacije pegastega lesketnika , deviškega pastirja in nosne jezerke .

Veliki studenčar  

Pegasti lesketnik  

Izmed ogrožene favne najdemo tu močno populacijo medicinske pijavke, pojavljata pa se tudi močvirski krešič in redki vodni pajek.

Medicinska pijavka  

Močvirski krešič  

Dristavični spreletavec

Kačji pastir dristavični spreletavec  je v Sloveniji kritično ogrožena vrsta, med ogrožene pa sodi tudi v Evropi.Vzrok temu je verjetno redkost primernih  habitatov − ribnikov z ekstenzivnim ribogojstvom, ki so

bogati z vodno vegetacijo, ob robovih in predvsem v vtočnem delu pa gosto porasli s trstičjem, šašjem ali ločjem. Ličinke se namreč oprijemajo stebel teh rastlin ali pa se skrivajo med koreninami šopov šašev in v debelih plasteh organskega detrita. Razvoj ličinke traja  dve leti. Izvalijo se maja ali junija na steblih rastlin, ki rastejo iz vode. Nato se za nekaj tednov odmaknejo od ribnikov. Ko spolno dozorijo, pa se zopet vrnejo k  ribnikom, kjer se razmnožujejo.

Na območju ribnikov Petelinjek bi populacijo dristavičnega spreletavca ogrozili tako intenzifikacija kot tudi opustitev ribogojstva, saj bi se s tem močno spremenil habitat vrste.

Strašničin mravljiščar

Metulj strašničin mravljiščar sodi med najbolj ogrožene vrste metuljev v Evropi, saj ima zelo specifične ekološke zahteve. Živi na ekstenzivno gospodarjenih močvirnih ali vlažnih travnikih, na katerih uspeva za gosenice hranilna rastlina zdravilna strašnica. Poleg gostiteljske rastline morajo biti na travnikih še mravlje rdečke iz rodu Myrmica, saj v njihovih mravljiščih gosenice metulja zaključijo razvojni krog.

Življenje strašničnega mravljiščarja se začne na zdravilni strašnici, kamor metulj sredi poletja izleže jajčeca. Iz jajčec se izležejo gosenice, ki približno tri tedne preživijo v cvetni glavi rastline in se nato spustijo na tla. Tam čakajo na gostiteljske mravlje. Zaradi izločanja posebnih snovi jih mravlje “posvojijo” in prenesejo v mravljišče. Tu gosenice preživijo do naslednjega poletja. Prehranjujejo se z ličinkami mravelj.  Junija se zabubijo, v juliju pa se iz bub razvijejo odrasli metulji, ki morajo hitro  zapustiti mravljišče, da ne postanejo plen mravelj.

Vrsta je ogrožena zaradi intenziviranja kmetijstva, opuščanja košnje in posledično zaraščanje travnikov, nekaterih vodnogospodarskih ukrepov, gradnje infrastrukture in urbanizacije.